Uporabniki aplikativnega raziskovanja so navadno praktiki, administracija, učitelji, odločevalci, rezultati ponavadi niso široko javno dostopni. Uporabniki temeljnega raziskovanja so predvsem člani znanstvene skupnosti, raziskovanje je široko publicirano v znanstvenih revijah in monografijah, navadno gre skozi stroge recenzentske postopke.
Zaradi svoje neposredne vezanosti na družbeno realnost in ker pogosto vsebuje kontroverzne teme, aplikativno raziskovanje pogosto generira spore.
KVANTITATIVNO KVALITATIVNO - merjenje objektivnih dejstev - konstrukcija družbene realnosti, kulturni pomeni - spremenljivke - procesi interakcije, dogodki - zanesljivost - avtentičnost - vrednotna nevtralnost - vrednote so prisotne in eksplicitne - neodvisnost od konteksta - situacijska omejenost - veliko število enot - majhno število enot - statistična analiza - tematska analiza - raziskovalec je distanciran - raziskovalec je vpleten
Strukturni in funkcionalni vidik teorije - strukturni (“splet trditev,” “sistem idej”) - funkcionalni (“pojasnjuje,” “združuje in organizira”).
“Laične teorije” v vsakdanjem življenju, navadno neeksplicitne - politiki, mediji - basically IDEOLOGIJA
| IDEOLOGIJA | DRUŽBENA TEORIJA |
|---|---|
| - absolutna gotovost | - pogojno razumevanje |
| - pozna vse odgovore | - nepopolnost, priznavanje negotovosti |
| - fiksna, zaprta, dokončna, nekritična | - odprta, rastoča, se širi in razvija |
| - se izogiba preverjanju in nasprotujočim spoznanjem | - preverjanje, trdilni in nasprotujoči dokazi so dobrodošli |
| - slepa za nasprotne dokaze, selektivna uporaba | - se spreminja na podlagi empiričnih dokazov |
| - zaprta v specifična moralna prepričanja | - odmaknjena, nevtralna moralna drža |
| - močno pristranska | - nevtralna, poskuša prikazati različne vidike |
| - protislovja, nekonsistentnost | - logična konsistentnost |
| - temelji na specifični poziciji | - transcendira, seka socialne pozicije |
| ————————————————————— | ————————————————————— |
POJMI so osnovni elementi teorije - ideja, izražena s simbolom ali besedami (ni točne distinkcije, tudi besede so arbitrarni simboli). Predstavljajo pojave na določenem področju realnosti. Pojem vsebuje SIMBOL - besedo, izraz, termin - in OPREDELITEV - definicijo.
Pojmi so v vsakdanjem življenju pogosto nejasno definirani. Družboslovni pojmi so včasih izposojeni iz vsakdanjega življenja in opredeljeni in nadgrajeni, včasih pa obratno (seksizem, vrstniška skupina, …)
Pojmi imajo lahko več različnih definicij - z uporabo moramo jasno opredeliti s katero definicijo operiramo. Izvor pojma je lahko osebna izkušnja, opazovanje, ustvarjalno razmišljanje, veliko so jih definirali klasiki sociološke teorije (npr. socializacija, spolne vloge, …)
Pojmi so lahko preprosti, s preprostimi definicijami; v družbenih znanostih so pogosto kompleksnejši, sestavljeni iz drugih pojmov - večrazsežni - abstraktni, s formaliziranimi in natančnimi definicijami.
DEJSTVA so pojavi, ki so bili zaznani in o obstoju katerih obstaja visoka stopnja soglasja; npr. teorija o družbeni slojevitosti temelji na dejstvu o obstoju družbenih neenakosti.
ZNANSTVENI ZAKON je splošna izkustvena trditev o različnih vrstah dejstev; izraža univerzalno značilnost pojavov ali stabilen odnos med pojavi. Lastnosti znanstvenega zakona: - izkustvena narava (ni normativna trditev) - splošnost (univerzalnost) - zakoni naj bi veljali za vse oblike nekega pojava (statistični zakon: dopustno nihanje okoli osnovnega trenda) - abstraktnost (poenostaveljena slika odnosov v realnosti) - deterministična struktura (izraža nujnost odnosov med pojavi, velja v vseh pogojih, posamična odstopanja so pojasnljiva).
1. DEDUKTIVNI pristop
- abstraktno -> specifično; empirija
- Začetno izhodišče je opredelitev abstraktnih, teoretičnih pojmiv, njihovih razsežnosti, povezav med njimi ipd., sledi operacionalizacija pojmov (npr. v konkretna anketna vprašanja) in na koncu zbiranje podatkov, interpretacija ipd.
2. INDUKTIVNI pristop
- empirija -> abstrakcija, teorija
- Začnemo z natančnim opazovanjem empirične realnosti in postopoma z vedno natančnejšo opredelitvijo pojmov pridemo do empiričnih posplošitev in na koncu teorije.1. Mikro nivo ali teorija kratkega dosega ("micro-level theory")
- majhni izseki prostora, časa ali števila ljudi; pojmi niso zelo abstraktni.
2. Teorija srednjega obsega ("meso-level theory")
- vmesni nivo med mikro in makro; npr. teorije organizacij, družbenih gibanj, skupnosti.
3. Makro nivo ("macro-level theory")
- pojasnjuje najširše kolektivitete; npr. institucije, kulture, družbe.1. FORMALNA teorija (formal theory) široko področje splošne teorije; enote iz istega formalnega območja
2. VSEBINSKA teorija (substantive) specifično vsebinsko področje; enote so iz istega specifičnega področjaobstajajo različne paradigme - pristopi
- ~variante:~ logični empiricizem, postpozitivizem, behaviorizem
- Začetniki: *Auguste Comte, John Stuart Mill, Emille Durkheim.*
- sledi *naravoslovnim načelom*, pogosto se povezuje s strukturnim *funkcionalizmom* & teorijo racionalne izbire
- *Kvantitativna* metodologija: eksperimenti, ankete, statistika; strogo določeni merski postopki in instrumenti, objektivnost, preverjanje domnev.
- trdi, da za vse znanosti veljajo ista načela -> iste raziskovalne metode; razlike med naravoslovjem in družboslovjem so samo zaradi časovne razlike, ker je družboslovje mlajše, mora še dohiteti naravoslovje.
- ~*instrumentalna usmeritev*~:
- namen znanstvenega raziskovanja je pojasnjevanje in odkrivanje univerzalnih zakonov človeškega vedenja,
- nadzorovati in napovedovati dogodke ter spreminjati družbene odnose;
- razvijanje abstraktnih modelov o nespremenljivih značilnostih družbenega sveta.
- *Esencialistični pogled:*
- realnost obstaja "nekje zunaj",
- vsebuje vzorce in je urejena,
- možno jo je odkriti in razložiti,
- vedenje o njej je aditivno (je nespremenljiva? Vedenje samo sproti dodajamo)
- *Mehanistični* oz. *behavioristični pogled*:
- ljudje so racionalni nosilci interesov, iščejo ugodje; delovanje temelji na zunanjih vzrokih,
- isti vzrok ima pri vseh isti učinek
- o ljudeh lahko izvemo stvari z opazovanjem njihovega vedenja,
- ljudi je možno opisati in razložiti z vzročnimi zakoni (kot narava v fizičnem svetu),
- zakoni so vseeno verjetnostni in ne deterministični.
- *Ločevanje med znanostjo in zdravim razumom*
- znanost je superiorna, najboljši način spoznavanja sveta, edini pristop ki lahko odkriva _resnico_, natančnost, logična konsistentnost.
- *Nomotetična pojasnitev*
- osnova je sistem _splošnih zakonov_, logična razlaga, deduktivna logika
- uporaba razuma - iskanje resnice; _nepristranska pravila_ -> _nevtralna dejstva_
- _nevtralna empirična dejstva_ so strogo ločena od teorij, idej, vrednot, so neodvisna od človeškega mišljenja
- Lahko jih opazujemo.
- Znanje, pridobljeno na tak način, je superiorno drugemu _(Webrova smotrna racionalnost?? Weber je bil bolj interpret tho)_
- Vrednotno nevtralna, objektivna, znanost:
- opazovalci se strinjajo o tem, kar vidijo (preverljivost podatkov, ponovljivost eksperimentov in to)
- ne temelji na vrednotah, mnenjih, stališčih, w/e.
- Racionalno mišljenje, sistematično opazovanje brez predsodkov, brez pristranosti, brez vrednot. Norme in način delovanja znanstvene skupnosti zagotavljajo objektivnost.- Človeška bitja reducirana na številke,
- abstraktni zakoni niso relevantni za vsakdanje življenje resničnih ljudi,
- ignorira pomene, ki igrajo vlogo v družbenem življenju. Mehanska vzročnost v naravi, v družbi pa teleološkost - ideje, vrednote, ciljnost.- ~variante:~ hermenevtika, etnometodologija, fenomenologija, kvalitativna sociologija, simbolični interakcionizem;
- začetnika: *Max Weber, Wilhelm Dilthey*;
- Dilthey pravi da ima Naturwissenschaft Erklärung - pojasnitev; Geisteswissenschaft pa Verstehen - ~razumevanje (can of worms, ker to bi lah bla sam empatija, sam ni zares, ampak nek verstehen fura tud Weber anyway)~
- Weber - družboslovje se mora ukvarjati z družbeno akcijo + verstehen osebne razloge in motive;
- *Kvalitativna* metodologija: dolgotrajnejši stik s preučevanimi v naravnem okolju. Velika količina različnih in detajlnih kvalitativnih podatkov. Praktična usmeritev: običajni ljudje, vsakdanje življenje.
- Cilj družboslovnega raziskovanja je *razumeti* družbeno življenje, kako ljudje ustvarjajo pomene v "naravnem okolju". Gledamo stvari, ki so pomembne, doživljanje vsakdanjega življenja, kako ga posamezniki razumejo.
Pomembni so subjektivni pomeni, subjektivno doživljanje (čustva, vrednote, izkušnje, kontekst); ne le zunanje vedenje ljudi.
Pomen izhaja iz občevanja med ljudmi, ki si delijo sistem pomenov, ne delovanja samega po sebi.
- *Neesencializem*:
- Družbeno življenje je namensko ustvarjeno, ustvarjano je sproti in vedno znova, fluidno, nestalno; zunanje vedenje je nejasen indikator pravega _pomena_, možno ga je doseči le z poglobljenim razumevanjem; posamezniki realnost doživljajo na različne načine (nasprotno od pozitivizma).
- Navadni ljudje ustvarjajo pomene skozi interakcije, s čimer dajejo svetu smisel. Vzorci se ne pojavljajo zaradi že obstoječih zakonov temveč jih ljudje ustvarjajo sproti. Dedukcija iz abstraktnih teorij ni nujno smiselna, ker niso povezane s tem, kar je ljudem v vsakdanjem življenju pomembno.
- *Zdrav razum* vodi ljudi v vsakdanjem življenju, je pomemben vir informacij, zato ga je treba razumeti;
- treba je raziskovati tako zdrav razum kot znanost, ker noben ne daje vseh odgovorov, zato noben ni superioren.
- *Teorija te paradigme pripoveduje zgodbo*; opisuje, kako ljudje vodijo vsoje življenje, poudarek na običajnih ljudeh.
- manj abstrakcije; razkrivanje vrednot in pomenov, interpretativnih shem in pravil, ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju.
- Teorija je resnična, če *ima pomen za preučevane* in če *omogoča drugim, da razumejo in se potopijo v realnost preučevanih ljudi*. Raziskovalec razume, njegova razlaga pa prevede to razumevanje v obliko, razumljivo bralcem. Razlaga/poročilo nikoli ni enaka izkušjni preučevanih.
- *Objektivna dejstva ne obstajajo*.
- Empirični dokazi in dejstva so vedno *odvisna od konteksta*; niso nevtralna, nepristranska. Vezana so na pomenski sistem, v katerem so se zgodila, in na *interpretacije posameznikov* (tako preučevanih kot raziskujočih). Vedenja, izjave, dejanja imajo lahko zelo različne interpretacije.
- Raziskovalec mora *analizirati svoj pogled (stališča, vrednote)*
- v raziskovalnem procesu se mora poistovetiti in vživeti v svet preučevanih, mora se zavedati svojih vrednot in jih eksplicirati _(obratno od objektivnosti, objektivnost ne obstaja, zato razložiš svojo subjektivnost preden greš razlagat, da bralec razume zorni kot)_
- nobene vrednote niso superiorne.(critical social science)
- ~variante:~ dialektični materializem, razredna analiza, strukturalizem;
- Začetniki: *Karl Marx, Sigmund Freud*; kasneje frankfurtski *Theodor Adorno, Erich Fromm, Herbert Marcuse, Jurgen Habermas*; *Pierre Bordieu*.
- povezana s konfliktno teorijo, feministično analizo, radikalno psihoterapijo, kritično teorijo (Frankfurtska šola)
- se strinja z nekaterimi kritikami pozitivizma interpretativne paradigme (v nekaterih se ne); doda svoje
- *Pozitivizem*:
- ne zmore odkriti pomenov, ki jih dogajanjem pripisujejo _resnični ljudje_;
- ignorira družbeni kontekst in je antihumanističen;
- vzdržuje status quo, ker predpostavlja nespremenljiv družbeni red.
- *Interpretativna paradigma*:
- je preveč subjektivna in relativistična, vsa stališča so enakovredna, ker ideje ljudi obravnava kot pomembnejše od dejanskih okoliščin;
- osredotoča se na lokalno, mikro raven in ignorira širši, dolgoročnejši kontekst;
- ne pomaga videti dejanskega stanja in izboljševati življenj.
- *Namen pristopa* je spremeniti svet skozi kritiko in spremembo obstoječih družbenih odnosov.
- Razkrivati skritih virov družbenih odnosov, preseči površinsko gledanje, razkriti dejanske strukture in opolnomočiti ljudi, posebej deprivilegirane skupine, jim pomagati spremeniti življenjske okoliščine na bolje.
- Akcijska orientacija, radikalne spremembe;
- osvoboditev od dominacije, prikritih omejitev, iluzij, ...
- *Realistični pogled* na realnost, *historični realizem*: realnost se stalno spreminja pod vplivom različnih dejavnikov (kontra pozitivizmu).
- Spremembe so rezultat *konfliktov* in nasprotij v družbenih odnosih ali institucijah, vendar niso vedno očitne, ker je svet poln iluzij, mitov, popačenih slik.
- Študij družb v preteklosti omogoča boljši pregled nad spremembami in alternativami v organizaciji družbe.
- Percepcija človeka ni nujno jasna, kar somehow omogoča določenim družbenim skupinam, da dominirajo druge.
- Realnost je slojevita? - pod površjem so skrite strukture in mehanizmi, ki jih je mogoče razkriti z raziskovanjem, teorijo in zgodovinsko perspektivo.
- Realnost je spremenljiva in odvisna od pomenov (interpretativna paradigma), a obstajajo tudi objektivni odnosi, ki vplivajo na družbene odnose (kontra interp. paradigmi).
- *Reifikacija*; kontra pozitivizmu, da so družbena dejstva _stvari_.
- Ljudje imajo nerealiziran potencial, ki ga lahko izkoristijo z razblinjanjem iluzij in spreminjanjem realnosti _("mreža družbenih pomenov, dolžnosti, odnosov")_;
- _Zdravi razum_ je *napačna zavest*; ljudje se motijo in ravnajo proti svojim interesom - to je treba preučevati.
- za interpretativno paradigmo "napačna zavest" nima pomena, ker ljudje ustvarjajo pomene, znanost jih pa lahko samo opisuje, ne pa presoja (ljudje imajo vedno prav?)
- vmes med pozitivističnim *determinizmom* in interpretativnim _*voluntarizmom*_:
- ljudje so omejeni z materialnimi okoliščinami in kontekstom, ampak lahko okoliščine in kontekst spreminjajo.
- *Družbene zakonitosti so spremenljive!* Ampak težko.
- Kritična teorija ima vrednost, kadar pomaga spremeniti svet, ko natančno opiše pogoje, ki jih skrite strukture ustvarjajo in to znanje uporabi za družbene spremembe.
- Strukture niso statične, se vseskozi spreminjajo.
- Dejstva o *materialnih pogojih* so neodvisna od subjektivne percepcije, vendar niso teoretično nevtralna - treba jih je interpretirati znotraj okvira vrednost, teorije, pomena.
- Teorija je zemljevid, ki kaže kje iskati dejstva in kako jih interpretirati.
- *Aktivistična orientacija*: družboslovje je moralno-politična dejavnost, ki zahteva, da raziskovalec zavzame neko vrednotno pozicijo. _Ni pozitivistične vrednostne nevtralnosti_ in _ni interpretativnostne relativne pozicije_.
- Objektivnost ne pomeni biti vrednotno nevtralen, temveč imeti pravo, nepopačeno sliko realnosti.
- Znanje je moč - lahko je v službi nadvlade ljudi, lahko pa jim pomaga vzeti življenje v svoje roke in ga spremeniti.Kritična do pozitivizma; ponujata alternative, ki temeljijo na interpretativni paradigmi in kritičnem pristopu.
###FEMINISTIČNO RAZISKOVANJE - različne raziskovalne strategije; - pozitivizem odseva moško perspektivo (objektivnost, logičnost, instrumentalnost, dominacija, nadzor, trda dejstva); - klasično raziskovanje posplošuje moško izkušnjo sveta na vse ljudi, ignorira spol kot temeljno družbeno delitev; raziskovalec ima spol (gendered being) - spol vpliva na to, kako doživlja svet in raziskovanje - feminizem daje glas ženski perspektivi. - senzibilnost na vpliv spola in relacij moči na vsa področja življenja; - akcijska orientacija; - feministični raziskovalci niso objektivni ali nevtralni, pogosto združujejo profesionalno in zasebno življenje; družbeni svet je splet medsebojno povezanih odnosov, ljudi povezujejo čustva in medsebojne dolžnosti; - poudarek na subjektivnem, procesnem, vključujočem; - zavračanje seksizma; - empatija med raziskovalcem in preučevanimi; - vključevanje čustev raziskovalca v raziskovalni proces.
- del širšega gibanja (tudi v umetnosti, kulturi, kritiki);
- izhaja iz eksistencializma, nihilizma, anarhizma??
- *Negacija modernizma* in njegove *tradicije razsvetljenstva*, ki je vsebovala logično razmišljanje, optimizem, vero v napredek, zaupanje v znanost in tehnologijo ter predpostavljala obstoj standardov lepote, resnice in morale;
- med umetnostjo, humanistiko in družboslovjem ni meje;
- demistifikacija, dekonstrukcija družbenega sveta - iti pod površino, k skritim družbenim strukturam;
- raziskovanje lahko le opisuje; postmodernizem je nenaklonjen abstraktnim razlagam; vsi opisi so enakovredni, ni superiorne pozicije;
- rušenje družbenih znanosti, nezaupanje v empirično raziskovanje, dvom v posplošljivost vedenja ali možnost njegovega akumuliranja v času.
- nasprotovanje nevtralni, odmaknjeni poziciji raziskovalca - pozicija mora biti jasno vidna;
- zavračanje vseh ideologij, tudi družbene teorije;
- močno zanašanje na intuicijo, domišljijo, osebno izkustvo, čustva;
- ekstremni *subjektivizem* - med zunanjim in notranjim svetom ni meja;
- dosledni *relativizem*: neskončno interpretacij, vse so enakovredne;
- raznolikost, kaos, stalno spreminjanje;
- kavzalnosti ni mogoče preučevati, ker je svet prefveč kompleksen in se prehitro spreminja;
- znanost ne more nikoli povsem zares predstaviti dejanskega sveta.- Kvalitativni in kvantitativni raziskovalci sistematično zbirajo in analizirajo empirične podatke, da bi razumeli in pojasnili družbeno realnost. Razlikujejo se v temeljnih predpostavkah.
- Ena razlika: "mehki" vs "trdi" podatki - besed, vtisi, slike vs številke.
- *Tehnokratska perspektiva*:
- raziskovalec je ekspert, raziskovalna vprašanja pogosto izvirajo od sponzorjev;
- cilj: razkriti in dokumentirati posplošitve v obliki zakonitosti;
- raziskovalec kot tehnokrat, ki služi birokratskim potrebam.
- *Rekonstruirana logika*: Logika raziskovanja je zelo organizirana, v idealizirani, formalni, sistematični obliki s strogo določenimi pravili (koraki v raziskovalnem procesu so točno določeni);
- *Linearen potek raziskovalnega procesa* je točno določeno zaporedje korakov v raziskovalnem procesu. ##Objektivnost - kvantitativci bolj poudarjajo objektivnost in “mehanicistični” pristop; - načelo ponovljivosti, standardizirani merski postopki, natančno številčno merjenje, … naj bi zmanjšali ali odstranili vpliv človeškega faktorja. - Objektivnost v družboslovju: - težnja, da bi vključili vse dosegljive empirične informacije in zbrle še dodatne, če so lahko pomembne; zagotavljane čim popolnejše izkustvene osnove za preučevanje. - po formalni plati: ponovljivost, preverljivost rezultatov. - Vidiki objektivnosti: - raziskovalec je del realnosti, ki jo preučuje (hkrati opazovalec in udeleženec); - osebni interesi, vrednotna usmerjenost raziskovalca vplivajo na to, kaj in kako raziskovalec zazna; - položaj raziskovalca v družbeni strukturi - določajo ga predsodki, vrednote, prepričanja, itd družbenega okolja, iz katerega izhaja. - Objektivnost ne kot vrednotna nevtralnost! - Raziskovalna situacija vpliva na raziskovano realnost - spoznanja so odvisna tudi od raziskovalca, uporabljenih postopkov (velja tudi za naravoslovje - Heisenbergovo načelo) - Naloga metodologije je omejiti takšne vplive (predvsem z natančno opredelitvijo raziskovalnih postopkov) ali jih narediti transparentne (opis okoliščin raziskovalnega procesa in svoje lastne pozicije).
Načela objektivnosti: - javnost in intersubjektivna preverljivost izvirne raziskave; - javnost vseh elementov raziskovalnega postopka (opis teoretičnih izhodišč, metodologije, poteka faz raziskave, opis zbiranja in urejanja podatkov, obdelave, analize). - nadzor nad vsemi fazami in rezultati raziskovalnega procesa (sprotni popravki, spremembe ipd.) - raziskovalčeva samorefleksija.
Raziskovalna vprašanja so določena vnaprej: kvantitativci določijo raziskovalno vprašanje na začetku natančnega načrtovanja raziskave.
Jezik številk, spremenljivk in hipotez: spremenljivka kot centralna točka kvantitativnega raziskovanja.
Enota - populacija - vzorec
####Slučajni vzorec - vsaka enota ima enako verjetnost, da bo izbrana (ne haphazardly), lahko izračunamo napako vzorčenja; - 1) ENOSTAVNI SLUČAJNI VZOREC (simple random sample) - 2) SISTEMATIČNO VZORČENJE (systematic sampling) z intervalom (poenostavljen slučajni izbor - recimo vsaka tretja enota) - 3) STRATIFICIRANI VZOREC (stratified sampling) - enote so razdeljene v podpopulacije (stratume); znotraj podpopulacij slučajno vzorčimo; - navadno bolj reprezentativno kot enostavni slučajni vzorec; - ponavadi potreben zaradi podpopulacij, ki so majhne in bi se jih lahko zgrešilo; - v posebnih primerih majhnih podpopulacij jih lahko nadreprezentiramo (oversampling), da so ustrezne kompleksnejše analize sploh izvedljive. Navadno se nereprezentativno strukturo popravlja z uteževanjem (weighting). - 4) VZORČENJE V SKUPINAH (cluster sampling) - uporabno predvsem ko ni dobrega vzorčnega okvira za zelo razpršeno populacijo in so stroški za doseg enote zelo veliki; - skupina (cluster) je začasno obravnavana kot element, najprej so vzorčene skupine in nato znotraj skupin ciljne enote; - določiti je treba število skupin in število enot znotraj njih - bolje več skupin s po manj enotami (če vzorčiš mesto si ga razdeliš na 10 skupin, recimo soseske, v vsaki po 24 ljudi, kot pa 2 skupini po 120).
###VELIKOST VZORCA Reprezentativnost je pomembnejša od velikosti. Potrebna velikost je določena statistično. Konvencionalna metoda:
| Velikost populacije | Vzorčno razmerje |
|---|---|
| 1000 | 30% (vsaka 3. enota) |
| 10 000 | 10% (vsaka 10. enota) |
| 150 000 | 1% (vsaka 100. enota) |
| nad 10 000 000 | 0,025% |
| ———————– | ———————– |
Velikost vzorca je odvisna od treh kriterijev: - stopnja zahtevane natančnosti ocen, - stopnja variabilnosti v populaciji, - število spremenljivk, ki jih hkrati uporabimo v analizi (multivalentne metode -> večji vzorci)
Analiza po podpopulacija tudi zahteva večji vzorec.
Kvantitativno: natančno, objektivno merjenje. Kvalitativno: subjektivni pomeni, opredelitve, simboli; stališče preučevanih ljudi; razlaga vseh razpoložljivih informacij v kontekstu celote.
V preteklosti je bila poudarjana “znanstvenost” kvantitativnega pristopa; kvalitativni je bil marginalen in naj bi bil uporaben le v začetnih, eksploratornih fazah kvantitativnega raziskovanja. Danes se ločevanje in medsebojno izključevanje presega, oba pristopa se povezuje in kombinira.
Zanesljivost vs veljavnost! - Zanesljivost je na grobo ponovljivost merjenja; v podobnih pogojih dobimo iste ali podobne rezultate; - Veljavnost če merimo tisto, kar smo se namenili meriti. Zanesljivost je nujni, ampak ne zadostni pogoj za veljavnost merjenja. Zanesljiv instrument ni nujno veljaven. Veljaven instrument je vedno zanesljiv.
Nivoji merjenja: - nominalni, - ordinalni, - intervalni, - razmernostni.
Indeksi in lestvice: - Lestvica: mera intenzivnosti, moč, smer; odgovori so na kontinuumu; večinoma ordinalno. - Indeks: mera, kjer je več indikatorjev kombiniranih v eno samo vrednost, največkrat vsoto vseh indikatorjev. Pogosto intervalni ali razmernostni nivo merjenja. Termina se pogosto uporabljata kot sinonima.
Kombinacija več indikatorjev v eno vrednost (kot točke na testu) Pomembno pri sestavljanju indeksov: - vsak indikator ima zdravorazumsko veljavnost, - vsaka razsežnost pojma naj bo merjena z vsaj enim indikatorjem.
Oteževanje - indikatorju lahko dodamo utež, da velja več!
Lestvičenje: oblikovanje ordinalnih, intervalnih ali razmernostnih indikatorjev, izraženih s številčnimi vrednostmi. Merjenje intenzivnosti pojava na kontinuumu s predpostavko, da bodo ljudje z istim subjektivnim občutkom označili isto vrednost na lestvici.
LIKERTOVA LESTVICA: seštevek posameznikovih odgovorov na več vprašanj, ki merijo isto teoretično spremenljivko, ampak z različno intenzivnostjo. - Ta lestvica je ubistvu sestavljena spremenljivka oz. indeks. - Likertovo lestvico obravnavamo kot intervalno mersko lestvico in jo uporabimo v nadaljnjih stat. analizah. - Treba je merkat na “učinek strinjanja” (acquiescence effect, response set, response bias, response style). Likertova - intervalni nivo.
Thurstonova lestvica: mnogo terditev o preučevanem pojmu, iz katerih “sodniki” izberejo najboljše, potem se meri, če se ljudje z njimi strinjajo. “Sodnikov” mora bit ogromno. Je zamudna, draga, ne meri stopnje strinjanja.
Bogardusova lestvica: ideja je merjenje socialne distance neke družbene skupine do ene ali več drugih skupin. - Nekaj vprašanj, urejenih po prijetnosti, anketiranci odgovarjajo z da/ne. - Anketiranci ki nočejo stikov z drugimi etničnimi skupinami, bodo zavrnili trditve, ki vsebujejo socialno bližino s temi skupinami. Anketiranci valda lahko lažejo. - Vedno jo je treba prilagoditi situaciji ali etnični skupini in treba jo je uporabiti za vse take skupine (zaradi primerjave).
Semantični diferencial: posredno merjenje čustev posameznika do nečesa. - Izbrana množica pridevnikov in njihovih nasprotij, ki opisujejo odnos do pojma/objekta/česarkoli, - na kontinuumu med pridevnikom in nasprotjem potem anketiranec označi svoj položaj; - zahtevna analiza, intervalni nivo.
Kao primer: “Oceni svoj položaj do statistike:” slab—-x——dober globok—x——-plitev umazan-x———čist
Guttmanova letvica za ugotavljanje povezav med skupino indikatorjev ali merjenih spremenljivk: - več logično hierarhično povezanih indikatorjev (ljudje, ki bodo stavkali, bodo tudi demonstrirali); - da/ne odgovori; vprašanja morajo biti vnaprej pripravljena; - ordinalni nivo. __________________________________________________________________________________________________________________
Dilema: ali so vprašanja enako smiselna in razumljiva za vsakega anketiranca? Vsako vprašanje nima istega pomena za vsakega anketiranca, različna vprašanja pa onemogočijo primerljivost.
Točke načel: 1) Izogibanje žargonu, slengu in okrajšavam: - jezik naj bo čim bližje ciljni populaciji. Žargon ali sleng dopusten pri anketiranju specifičnih populacij (npr. najstniki ali zdravniki). - Okrajšave bad, ker jih anketiranci lahko tolmačijo različno. 2) Izogibanje dvoumnim, nejasnim formulacijam: - nekonsistentnost v razumevanju pomenov vprašanj - (“kakšen je vaš prihodek” - tedensko? mesečno? letno? gospodinjstvo ali osebno?) - (“ali redno tečete? da/ne” - kaj je to redno??) 3) Uporaba nevtralnega jezika, izogibanje čustveno nabitim izrazom/jeziku in pristranosti v smislu prestižnosti - besede imajo konotativne pomene, na katere se anketiranci lahko odzovejo - odgovorijo na osnovi svojih občutkov o uporabljenem izrazu namesto o zadevi, o kateri sprašujemo - (“Zdravniki so ugotovili, da je sekundarno kajenje škodljivo, ali se strinjate?”) 4) Izogibanje (leading) vprašanjem - vprašanjem, ki napeljujejo na določen odgovor - širša kategorija prejšnje točke; - napeljujejo anketiranca na določen odgovor, ki je videti zaželen oz. pravilen; - (“Ali podpirate neumnosti, ki jih počne zdajšnji župan?”) 5) Izogibanje dvojnim (double-barreled) vprašanjem: - vsako vprašanje (in odgovor) naj vsebuje le eno temo - (“ali se strinjate da bi morala vlada poskrbeti za socialne pravice in možnosti zaposlovanja delavcev?”) 6) Izogibanje vprašanjem, ki presegajo zmožnosti anketirancev: - anketiranci včasih nimajo dovolj informacij, da bi lahko natančno odgovorili - (“kako pogosto ste jedli zunaj pred 5 leti?”) - vprašanja naj bodo oblikovana tako kot razmišljajo anketiranci v vsakdanjem življenju; - (“Koliko litrov bencina ste kupili v zadnjem letu?” morda bolje “Koliko litrov bencina ste v zadnjem letu kupili v tipičnem mesecu/tednu”); 7) Izogibanje napačnim predpostavkam: - slabo je vprašanja začenjat s predpostavko, s katero se anketiranec morda ne strinja; - (“Pošta je odprta predolgo. Naj se odpre 4 ure kasneje ali zapre 4 ure prej?”) - bolje je direktno pozvati anketiranca naj privzame predpostavko: - (“Če predpostavimo, da mora pošta skrajšati svoj delovni čas, …”) 8) Izogibanje vprašanjem o prihodnjih namerah: - početje ljudi v hipotetičnih okoliščinah praviloma ni povezano s kasnejšim dejanskim ravnanjem: - (“Ko diplomirate, najdete službo in se ustalite, boste investirali več denarja v delnice?” Bolje: “Ali imate trdne načrte v naslednjih 3 mesecih investirati v delnice?”); 9) Izogibanje dvojnim negativom: - “Študentom ne bi smeli zaračunavati parkirnin. Se strinjate ali ne?” - tu mora anketiranec odgovoriti, da se strinja, which makes it weird I guess; 10) Izogibanje prekrivajočim se ali neuravnoteženim možnim odgovorom: - odgovori se morajo izključevati med sabo, pokriti vse možnosti in biti uravnoteženi; - (“Ali delate ali ste nezaposleni?” - kako bodo odgovorili študenti, upokojenci, …)
Precej bolj nezanesljivo kot se večinoma predpostavlja. Odvisno od različnih dejavnikov: - tema vprašanja (občutljivost, socialna zaželenost, …), - dogodki, ki se dogajajo hkrati in eden za drugim, - pomembnost dogodka za anketiranca, - kontekst anketne situacije (besedilo vprašanja, način anketiranja, …) - potreba anketiranca, da je konsistenten v odgovarjanju. Anketirancu je treba zagotoviti dovolj časa in pomoč, da oblikuje karseda natančen odgovor s fiksiranjem časovnega obdobja, lokacijskimi informacijami, orientacijskimi dogodki (npr. božič, pomembni družinski dogodki ipd.) Anketiranci pogosto dogodek postavijo prej ali kasneje kot se je zgodil (backward ali forward telescoping). Načini zmanjševanja tega pojava: 1) situacijsko uokvirjanje (situational framing): - anketiranec naj se spomni specifične situacije in pove podrobnosti o njej - (“Kaj se je dogajalo na dan vaše poroke”) 2) razstavljanje (decomposition): - naj se spomni specifičnih dogodkov in jih potem sešteje - (“ste prejšnji teden kupili kaj iz avtomata? kaj pa teden pred tem?”) 3) sidranje s pomembnimi dogodki (landmark anchoring): - ali se je nekaj zgodilo pred ali po nekem izstopajočim dogodkom - (“se je to zgodilo pred ali po vaši poroki?”)
### OBČUTLJIVA VPRAŠANJA
- vprašanja, na katera ljudje pogosto neradi odgovarjajo, ali pa odgovarjajo le deloma ali ne povsem po resnici, da bi predstavili pozitivno samopodobo.
#### Kako problem čimbolj zmanjšati?
- *kontekst vprašalnika* - občutljiva vprašanja naj ne bodo čisto na začetku, ampak po tem ko je neka stopnja zaupanja že vzpostavljena; *relativno občutljiva so lahko demografska vprašanja, zato so praviloma na koncu,*
- *ubesedenje vprašanja* _(wording)_: oblika vprašanja naj bo prirejena _(enhanced)_ tako, da olajšamo odgovor:
- _("V preteklih raziskavah je veliko moških poročalo, da so v nekem obdobju svojega življenja imeli neke vrste seksualno izkušnjo z drugim moškim, To se je lahko zgodilo pred puberteto, med puberteto ali v odraslem obdobju. Ali ste v kakšnem obdobju svojega življenja imeli spolni odnos z moškim?")_
- tudi spol anketarja lahko vpliva na odgovor;
- postavitev vprašanja v kontekst - kraja čokolade v trgovini je relativno neškodljiva v primerjavi z oboroženim ropom;
- *način zbiranja podatkov*:
- načini, ki omogočajo večjo anonimnost, so boljši za spraševanje občutljivih vprašanj.
> Socialno zaželeno odgovarjanje _(social desirability bias)_ je prirejanje odgovorov socialnim normam.
- to se korigira z ubeseditvami, v katerih je kršenje norm videti manj problematično.
### VPRAŠANJA O VEDENJU/ZNANJU oz. DEJSTVIH
- Lahko so občutljiva, ker ljudje nočejo izgledati nevedni.
- Korigiramo tako, da se anketiranec počuti udobno: "Koliko, če sploh kaj, ste slišali o stvari x?").
- Velik odstotek anketirancev lahko trdi poznavanje neke stvari, tudi če ta ne obstaja (sporna etičnost takih vprašanj).
### PRESKOKI _(skip/contingency/screen question)_
- Izogibamo se vprašanjem, ki za anketirance niso relevantna.
- "Ali ste bili rojeni v Avstraliji?" - Ne. - "V kateri državi ste bili rojeni?"
### ODPRTA IN ZAPRTA VPRAŠANJA
- uporaba je odvisna od namena raziskovanja in praktičnih omejitev.
- obširnejše ankete navadno zaprti tip vprašanj, ker so hitrejša in lažja za odgovarjanje, beleženje in kodiranje odgovorov.
- V obeh primerih je možno vprašanja s podvprašanji ali dodatnimi pojasnjevalnimi vprašanji dodatno razjasniti, je pa treba bit previden in podvprašanja standardizirati, ker lahko anketiranca prisilijo v odgovor, tudi če ga nima zares.
- *Delno odprta vprašanja*: poleg fiksnih odgovorov je ponujena še možnost odprtega odgovora ("drugo:____").
Prednosti in slabosti odprtih in zaprtih vprašanj:|_______|_______________________________________________|_______________________________________________________________________| | |PREDNOSTI |SLABOSTI | |_______|_______________________________________________|_______________________________________________________________________| |Zaprta |Hitrejša in lažja za oba |Lahko sugerirajo ideje | | |Odgovori so bolj primerljivi |Odgovorijo lahko tudi anketiranci brez mnenja ali znanja | | |Lažje kodiranje in statistična analiza |Frustracija, če ponujeni odgovori ne zajamejo anketirančevega mnenja | | |Vnaprejšnji odgovori pojasnijo vprašanja |Večja števila odgovorov lahko zmedejo anketiranca | | |Večja verjetnost odgovora na občutljivih vpr. |Napačno razumevanje vprašanja ni nujno opaženo | | |Manj nerelevantnih in zmedenih odgovorov |Distinkcije med odgovori anketiranca so lahko zabrisane | | |Lažja tudi za manj artikulirane anketirance |Možno označevanje napačnih odgovorov in napake pri zapisovanju odg. | | |Olajšana ponovljivost |Silijo anketirance k dajanju poenostavljenih odg. o kompleksnih zadevah| | | |Silijo anketirance, da izberejo opcije, ki jih ne bi v realnem svetu | |_______|_______________________________________________|_______________________________________________________________________| |Odprta |Neomejeno število odgovorov |Različni anketiranci dajo različno podrobne odgovore | | |Ank. lahko odgovorijo podrobno, pojasnijo odg. |Odgovori so lahko nerelevantni ali polni nepomembnih podrobnosti | | |Možna nepričakovana odkritja, neobičajni odg. |Otežena primerljivost in stat. analiza | | |Dovoljujejo ustrezne odg. o kompleksnih vpr. |Oteženo kodiranje odgovorov | | |Dovoljujejo ustvarjalnost, samoizr., podrob. |Bolj artikulirani anketiranci imajo prednost | | |Razkrijejo način razmišljanja, ref. okvir ank. |Vprašanja so lahko za nekatere anketirance presplošna | | |Primernejša v primerih, ko raz. pojava ne pozna|Odgovore je treba dobesedno zapisati, kar je lahko težko za anketarja | | |dovolj natančno, da bi predvidel vse ustrezne |Večji napor, več časa za razmišljanje anketiranca | | |odgovore; jih oblikuje na osnovi odgovorov na |Anketiranci se lahko počutijo neugodno | | |odprta vprašanja. |Zavzamejo veliko prostora v vprašalniku. | |_______|_______________________________________________|_______________________________________________________________________|
Dva možna učinka: Asimilacija - anketiranec v drugo vprašanje vključi odgovor na prvega; Kontrast - anketiranec se zaveda, da je na prvo vprašanje že odgovoril in ga iz odgovora na drugega “odšteje”. Na odgovore lahko vplivajo tudi celotni predhodni sklopi vprašanj.
Priporočilo: najprej splošnejša vprašanja, potem konkretnejša. Druga opcija je, da z vmesnimi navodili opozorimo anketiranca, da spreminjamo temo in tako ločimo posamezne vsebine v vprašalniku (v poštev pride med vsebinskimi sklopi)
Dolgi vprašalniki se finančno bolj splačajo. Dolžina je odvisna od načina zbiranja: - telefonski naj ne bi trajal več kot 20 minut, - osebni (face-to-face) se pod eno uro stroškovno ne splača, - poštne ankete do 10 strani navadno niso problem (stopnja odgovora - response rate je sicer odvisna od izobraženosti anketirancev in zanimivosti/aktualnosti teme)
Vprašalnik naj bo: - jasen, urejen, tekoč, s kakovostno grafično podobo; - vprašanja naj bodo urejena po sklopih in oštevilčena; - na vprašalniku ali v spremnem pismu naj bodo osnovne informacije (kdo itvaja raziskavo, kaj je namen, kontaktna oseba, institucija); - vprašanja naj ne bodo natrpana (bolje več strani, večje črke) ali “nametana” (kakovost ali stopnja odgovora??); - navodila anketirancem in anketarjem naj bodo jasna; slednja so navadno tiskana drugače in se ne berejo; - oblika je posebej pomembna pri samoizpolnjevanju (po pošti ali spletu); - na koncu naj bo zahvala za sodelovanje.
Različni vzroki. Dve vrsti: - neodgovor spremenljivke (item nonresponse): manjka vrednost na posamezni spremenljivki; - neodgovor elementa (unit nonresponse): manjkajo vse vrednosti za posamezno osebo. Posledica so težave v analizi in pristranske ocene parametrov.
Če velik del anketirancev noče odgovarjati na anketo, je vprašljiva posplošljivost rezultatov za populacijo. Sodelovanje v anketah je v upadu.
Potencialna rešitev manjkajočih podatkov: - uteževanje (če je enot v nekih segmentih premalo ali preveč, njihove odgovore utežimo); - anketiranje nadomestnih elementov; - izločitev enot z manjkajočimi vrednostmi (problem, če so te vrednosti na različnih mestih, ker nam lahko ostane premalo enot); - različni postopki vstavljanja (npr. povprečna ali naključna vrednost, na osnovi primerjave z drugimi enotami s podobnim vzorcem odgovarjanja pri drugih spremenljivkah, informirana presoja raziskovalca na podlagi drugih podatkov, na osnovi računskega modela) Te rešitve pomagajo izpopolniti podatke, kar pomaga pri kasnejši analizi, lahko pa prinašajo nova tveganja.
Prednosti: - poceni - lahko jih izvede raziskovalec sam - lahko se jih pošlje na širokem geografskem področju - anketiranec jo izpolni, ko ima čas in lahko preveri dokumente, če je treba - anonimnost - ni učinka anketarja
Slabosti: - nizka stopnja odgovora - stopnjo je mogoče zvišati z opomniki, a to zviša stroške in podaljša čas ankete - raziskovalec nima nadzora nad pogoji izpolnjevanja, ne vidi reakcij ipd. - ni pomoči anketarja - dodatna pojasnitev vprašanj ali odgovorov ipd. - nekdo drug kot naslovnik lahko izpolni vprašalnik - različni anketiranci lahko vprašalnik izpolnijo tedne narazen in odgovarjajo na vprašanja v različnem vrstnem redu - možni nepopolni vprašalniki - omejena uporaba nekaterih vrst vprašanj (npr. odprtih, preskokov, kompleksnih vprašanj, takih, ki terjajo vizualne pripomočke)
Prednosti: - relativno visoka dosegljivost populacije - hiter doseg anketirancev na velikih razdaljah - relativno visoka stopnja odgovora - cenejša kot osebno anketiranje - anketar ima nadzor nad zaporedjem vprašanj in lahko pomaga anketirancu - učinkovita raba vprašanj-preskokov, še posebej če je anketa računalniško podprta Slabosti: - Relativno visoki stroški - Omejena dolžina vprašalnika - Nedosegljivost ljudi brez telefona, klici ob neugodnih časih - Manjša anonimnost - Možni učinki anketarja - Omejena uporaba odprtih vprašanj, ni možno uporabiti vizualnih pripomočkov
Prednosti: - Najvišja stopnja odgovora - Možni dolgi vprašalniki - Anketar lahko opazi in opiše okolico, reakcije ipd. - Uporaba neverbalne komunikacije in vizualnih pripomočkov. Slabosti: - Visoki stroški (izobraževanje anketarjev, potni stroški, nadzor) - Največji učinek anketarja (poleg načina njegovega anketiranja tudi njegov zunanji videz)
Prednosti: - pospešijo proces anketiranja - zmanjša napake anketarja - ni vmesnega koraka vnosa podatkov v računalnik - lažja “navigacija” po vprašalniku (preskoki ipd) - takojšnje avtomatsko preverjanje pravilnosti vnesenih podatkov - relativno poceni in hitre! slabosti: - investicija v strojno in programsko opremo - lahko daljši čas priprave in testiranja vprašalnika - lahko ima veliko napako nepokritja (coverage error) - neujemanje med ciljno populacijo in vzorčnim okvirom. - zagotavljanje, da kdo ne odgovarja večkrat
Anketni intervju kot socialna interakcija - vsebuje vloge, norme, pričakovanja. Strukturiran z določenimi vlogami anketarja in anketiranca - prvi sprašuje vnaprej pripravljena vprašanja, drugi odgovarja.
Običajni pogovor: - vprašanja in odgovori vglavnem uravnoteženi - odprta izmenjava čustev in mnenj - izrečene so sodbe - poskusi drugega prepričati v neko stališče - oseba lahko razkrije najgloblja čustva, da pridobi sočustvovanje ali “terapevtsko” sprostititev - običajni so ritualni odgovori “aha,” “kako si,” “v redu” ipd. - akterja si izmenjujeta informacije in sproti popravljata napake - teme se menjajo, oba akterja lahko vpeljujeta nove teme - spreminja se emocionalni ton pogovora - akterja se lahko izogneta odgovoru ali dasta površne odgovore.
Anketni intervju: - Večino časa anketar sprašuje, anketiranec pa odgovarja - samo anketiranec razkriva občutke in mnenja - anketar je nevtralen, ne daje sodb in ne poskuša spreminjati mnenj anketiranca - anketar poskuša dobiti neposredne odgovore na specifična vprašanja - anketar se izogiba ritualnim odgovorom, ki bi lahko vplivali na anketiranca in šče prave, neritualne odgovore - anketiranec daje informacije, anketar ga ne popravlja - anketar nadzira temo, smer in tempo pogovora in poskuša obdržati anketiranca stran od digresij na druge teme - anketar poskuša vzdrževati konsistentno topel, a resen in objektiven ton pogovora - anketiranec naj se ne bi izogibal odgovorom in naj bi odgovarjal po resnici in z razmislekom.
Vloga anketarja je precej zahtevna: - vzpostaviti zaupanje in zagotoviti sodelovanje, - ostati vljuden, a nevtralen (ne sodi, ne razkriva svojih mnenj), - zavzame čas anketiranca in posega v njegovo zasebnost, - poskuša zmanjšati zadrego, strahove, sume, - poskuša zagotoviti ravno pravšnji tempo in smer intervjuja, - pomaga anketirancem pridobiti občutek, da lahko odgovorijo po resnici, - jim pomaga, da razumejo, kaj se pričakuje od njih, - jih motivira, da dajo resne, kar se da natančne in relevantne odgovore.
###Anketar: Vprašanja se bere točno tako, kot so napisana. Ne parafrazira in ne pojasnjuje, razen če je posebej predvideno. Pri odprtih vprašanjih odgovore beleži dobesedno. Vedeti mora, kje in kdaj uporabiti podvprašanja - vprašanja za dodatno pojasnitev dvoumnega, nejasnega odgovora, dopolnitev nepopolnega odgovora ali iskanje relevantnega odgovora. Lahko uporabi tudi krajši pomenljiv odmor ali različne oblike neverbalnega komuniciranja. Anketar se na koncu zahvali, nato na samem uredi vprašalnik (podatki kot so datum, čas ipd.) in zapiše vtise o anketirancu in njegovem okolju ter zabeleži potencialne posebnosti.
Uvajanje anketarjev - predavanja - branje anket - opazovanje anketnih intervjujev izkušenih anketarjev - prakticiranje intervjujev in igranje vlog - seznanjanje s konkretnim vprašalnikom (namen vprašanj, kritične točke ankete ipd.)
Nadzor anketarjev
###Učinki anketarja - napake anketiranca (nerazumevanje, pozabljanje, laganje) - nenamerne napake anketarja (kontaktiranje napačne osebe, napačno branje vprašanja, zapis napačnega odgovora ipd.) - namerne napake anketarja (namerno spreminjanje vprašanj, izpuščanje ali preoblikovanje besedila, izbor drugega anketiranca; celo sam izpolni vprašalnik??) - vpliv zaradi anketarjevih pričakovanj - vpliv zaradi anketirančevih pričakovanj - nezmožnost anketarja postavljati podvprašanja ali njihova neustreznost. Velja, da so odgovori bolj natančni, če sta anketiranec in anketar iste rase/etnične pripadnosti.
#NEREAKTIVNO RAZISKOVANJE Eksperimenti, anketno raziskovanje, terensko delo so reaktivno raziskovanje, kjer se ljudje zavedajo, da so preučevani, kar lahko vpliva na zbrane podatke.
Nereaktivno raziskovanje je preučevanje “sledov” vedenja, dejanj ipd., brez da bi akterji vedeli, da se jih raziskuje. Oblike: - mere erozije - obrabljenost materiala, npr. igrač, ki so bile kupljene ob istem času - bolj obrabljene se uporabljajo več - mere kopičenja - meri se fizične sledove - npr analize smeti? - nevpadljivo opazovanje - npr koliko časa ljudje gledajo posamezne eksponate v galeriji.
#URADNA STATISTIKA, SEKUNDARNI PODATKI 1) Uradna statistika - zbrana za politično odločanje, zaradi česar ne zadostujejo nujno potrebam raziskovalca 2) Družbeni indikatorji - katerakoli od mer dobrobiti, ki se uporabljajo pri oblikovanju politik; indikatorji s področja prebivalstva, družine, stanovanja, soc. varnosti, zdravja, … 3) Sekundarni anketni podatki - vedno bolj uporabni zaradi nižjih stroškov in možnih primerjav.
Omejitve: - podatki so zbrani za drugačen namen in niso nujno uporabni za raziskovalni problem raziskovalca, - zaradi dostopnosti je tveganje, da raziskovalec, ki področja ne pozna dovolj dobro, izhaja iz napačnih predpostavk in oblikuje neustrezne interpretacije, - raziskovalec lahko v poročilo vključi podatke, ki zaradi svoje natančnosti dajejo lažni vtis znanstvene strogosti, natančnosti in kredibilnosti, - podatki so lahko že v agregirani obliki, kar omejuje možnosti dodatne analize in interpretacije, - problem definicij pojmov - za potebe uradnikov so lahko uporabne drugačne definicije, kot jih ima raziskovalec. - raziskovalec nima nadzora nad zbiranjem podatkov, - problem spreminjanja definicij pojmov, enot zbiranja v času - primerljivost? - problem primerljivosti pri mednarodnih podatkih, - manjkajoči podatki, - vpliv političnih in družbenih vrednot na to, kateri statistični podatki se zbirajo in na kakšen način, kako so predstavljeni - ni nujno razvidno na prvi pogled.